Ste se kdaj vprašali, zakaj je v otroštvu vse tako enostavno? Otroci ne komplicirajo. Padejo, se poberejo, gredo naprej. Če se poškodujejo, jokajo, a čez trenutek že nadaljujejo z igro. Ne sprašujejo se, ali so dovolj dobri, ali bodo sprejeti, ali si zaslužijo pozornost. Preprosto so. Toda nekje na poti do odraslosti ta preprostost izgine. Nadomestijo jo dvomi, kritika, občutek, da je z nami nekaj narobe, da nismo dovolj – ne dovolj uspešni, ne dovolj lepi, ne dovolj močni.
Kako to, da izgubimo to naravno zaupanje vase? Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo, a skupna točka vseh teh zgodb je ta, da smo se naučili dvomiti o sebi. Ne le zaradi drugih, ampak tudi zaradi naših lastnih izkušenj, neuspehov, razočaranj. Času, ko smo verjeli, da smo vredni ljubezni preprosto zato, ker smo živi, je sledilo obdobje, ko smo začeli verjeti, da si moramo ljubezen in spoštovanje prislužiti. In tukaj se začne bitka – bitka s samim seboj.
Pot do obnovljene samopodobe je pot vrnitve k sebi. Ni hitra ali preprosta. Je proces, v katerem se učimo spet videti sebe kot bitje, ki je vredno ljubezni, spoštovanja in sočutja, ne zaradi tega, kar smo dosegli, temveč zaradi tega, kar smo. Tukaj in zdaj. Naš največji sovražnik na tej poti ni svet okoli nas, ampak glas v naši glavi – tisti glas, ki nam nenehno šepeta: “Nisi dovolj.”
Ampak ali ste se kdaj vprašali, od kod prihaja ta glas? Kdo je ta, ki nenehno pod vprašaj postavlja vašo vrednost? Ta glas ni vaš prijatelj. Je odmev preteklosti – kritik, neuspehov, travm – ki si je našel prostor v vaši glavi. Toda ta glas ni vaša resnica. Vaša resnica je, da ste že zdaj vredni vsega, kar si želite. Ni vam treba ničesar dokazovati, ničesar doseči, da bi bili “dovolj”. To je prva stvar, ki jo morate spoznati na poti do obnovljene samopodobe: vredni ste že zdaj.
Ko se odločite, da boste ta glas utišali, se začne preobrazba. Na začetku je težko. Tisti, ki ste se ga navadili poslušati vse življenje, ne bo kar tako odnehal. Ampak ne pozabite – niste sami. Mnogi ljudje gredo skozi podoben proces. In vsakdo, ki je prehodil to pot, vam lahko pove isto stvar: največje zmage prihajajo iz notranje prepoznave, da smo sami sebi največji zaveznik.
A kako začeti? Ena najmočnejših tehnik je, da začnete zavestno zavračati misli, ki vam ne služijo. Ko se ujamete v dvom, v kritiko, si postavite preprosto vprašanje: “Ali je to res?” Kdo pravi, da nisem dovolj? Kdo postavlja te standarde? Velikokrat boste ugotovili, da ni pravega odgovora, ker teh standardov ni. So le plod misli, ki jih nenehno ponavljate. In tukaj je moč – prepoznati, da misli niso resnice. Lahko jih spremenite.
Seveda, proces obnovitve samopodobe ne pomeni, da postanete narcistični ali samozadostni. Ne gre za to, da postanete najboljši v vsem ali da si prizadevate za popolnost. Gre za to, da sprejmete vse svoje dele – tudi tiste, ki jih morda ne marate. Gre za ljubezen do sebe, ki ne temelji na dosežkih, ampak na sprejemanju. Pravzaprav, največja moč prihaja iz ranljivosti – iz tega, da si dovolimo biti nepopolni, dovolimo si čutiti, dovolimo si biti to, kar smo, brez filtrov in mask.
Ena najlepših stvari, ki se zgodi, ko znova vzljubite sebe, je, da začne življenje teči bolj lahkotno. Ne zato, ker bi postali popolni ali ker bi izginili vsi problemi, ampak zato, ker prenehate živeti v skladu z zunanjimi merili. Ko prenehate meriti svojo vrednost glede na mnenja drugih, pridete v stik z resnično notranjo močjo. Nič več ne iščete zunanje potrditve, ker veste, da je v vas že vse, kar potrebujete.
Zato si dovolite, da začnete ta proces. Znova vzljubiti sebe ni cilj, je pot. Je vsakodnevna odločitev, da boste prijazni do sebe, da si boste odpustili svoje napake in da boste svoje življenje gradili na temelju resnice, ne laži. Ker če ena stvar drži, je to, da ste dovolj – ne glede na to, kaj ste si kdaj govorili. To ni samo ideja, to je dejstvo.